MaRkO sKaČe

23.4.2008 ~ Neuchatel - La Chaux-de-Fonds - Neuchatel

Moj drugi dan v Neuchatelu. Sem se naspal, saj sem bil včeraj čisto brez energije. Po zajtrku, ki je bil zelo dober, sem se odpravil na železniško postajo. Malo sem okleval ali naj grem v La Chaux-de-Fonds ali ne, saj nisem hotel izkoristiti enega dne z Interrail vozovnico za vožnjo z vlakom, ki traja približno 20 minutk. Vendar sem se vseeno odločil, da grem. Na postaji v Neuchatelu sem kupil vozovnico pri zelo lepem prodajalcem vozovnic. Črnolas, visok, suh, … Hm, no me je že zaneslo. Takšen pač sem, dragi bralec, me malo prevečkrat zanese . No, kupim vozovnico in grem na peron. Vožnja je bila udobna, kot je bila do sedaj zmeraj in hitra.

La Chaux-de-Fonds. Zunaj so bili še ostanki snega; no sem ga videl na trgu pred železniško postajo. Vreme je bilo aprilsko seveda. V Neuchatelu je bilo oblačno, tukaj pa dežuje. Še dobro, da sem marelo oz. dežnik vzel s sabo. Grem na pošto, kupim spominek za mami, vprašam prijazno prodajalko, kje je turistični urad. No moram priznati, da sem ga zgrešil za slabih 10 metrov. Šel sem na Rue des musee oz. ulico muzejev; najprej je bil na vrsti Musee des Beaux Arts (muzej umetnosti). Vprašam, če lahko slikam. Lahko, samo brez fleša. Tukaj se je moj digitalec kar spretno izkazal. Poslikal skoraj cel muzej, vsako sliko… Tu pa res vidiš ogromno slik in skulptur. “Samo spodaj ne smete slikati, ker je zasebna razstava,” mi reče prijazna prodajalka vstopnic. “V redu!”, rečem in grem na ogled.

In grem še na zasebno razstavo v spodnje prostore muzeja. Razstava akvarelov. Same ladje. To pa morem slikat. In sem. Slikal. Ja dragi bralec, skušnjava je bila prevelika, in tud slike so bile res zelo kakovostne . Napravil 4 slike in odpeketal s prizorišča zločina. Se še malo sprehodil po muzeju, naletel na eno mično gospodično, ki je slikala po muzeju obiskovalce; moram priznat, da sem bil edini obiskovalec v tem trenutku . Pristopi k meni. Rjavolaska, s srednje dolgimi lasmi, prelepimi očmi, v rokah je imela fotoaparat. Malo plašno me vpraša, če me lahko slika; ne v obraz; ampak v telo od zadaj; da bo objavila slike v lokalnem časopisu. Privolim. Zakaj pa ne . Me bo vsaj prijatelj videl v časopisu, ko sem se potepal po njegovem kraju, medtem ko je on gulil šolske klopi.

Odpravim se v naslednji muzej. Musee international d’horlogerie oz. mednarodni muzej ur. Zopet poslikal skoraj vsak rekvizit oz. razstavni eksponat posebej. Ure tu, ure tam, ure na vsaki strani,… Kamorkoli si pogledal, so bile ure. Žepne, stenske, majhne, velike, mehanizmi ur,… Lahko si jih tudi kupil, vendar se ob pogledu na ceno… Ja, dragi bralec; če bi kupil uro, bi se lahko potem takoj odpravil nazaj v hostel, spakiral svoje stvari in odpeketal proti Sloveniji s prvim vlakom :lol:

Z ogledom tega muzeja sem zaključil potepanje po La Chaux-ju in sem se odpravil nazaj v Neuchatel. Po isti poti z vlakom. Sprevodnika tako ali tako ni bilo, tako da bi lahko prišparal okoli 22 CHF, vendar so kazni zelo visoke, če te dobijo brez vozovnice

Neuchatel. Glavno mesto regije Neuchatel in 3 največje francosko govoreče švicarsko mesto. Lepo urejeno; parki tu, parki tam, fontane,… Sem šel v turistični biro; kupil razglednice; šel v hostel, napisal, šel nazaj, oddal na pošti,… Vem dragi bralec, brezvezno tekanje sem in tja

Šel sem na kratek sprehod do jezera, ob jezeru, in sem šel v muzej. Najprej v galerijo, kjer ni bilo dovoljeno slikat , razstava pa je bila res super. Iz kakšnega materiala ljudje napravijo umetnine. Samo gledaš. Stare kose, srpi, odpadno železo,…

Kaj hitro sem se odpravil v muzej; dragi bralec, če se slučajno odpravljaš v Švico, naj ti povem, da soob sredah muzeji brezplačni - ni vstopnine :) , Musee d’arts et d’histoire oz. muzej umetnosti in zgodovine. Prikazana je celotna zgodovina samega mesta Neuchatel (izgovorjava [newšatel], op.p.). Super razstava, priporočam vsakomur

Ko sem si ogledal vse; vsega je zelo veliko, sem se odpravil še malo po mestu. Odkril chocolaterie oz. čokoladnico in se brez oklevanja odločil, da bom vstopil. Kako je zadišalo po čokoladi , mmmm, sem kar lačen postal. “Qu’est-ce que vous voulez monsieur?” me je vprašala gospa. “Hmmm, une bonbonniere, s’il vous plait,” sem odgovoril. Koliko različnih vrst čokolad, čokoladnih bonbonov. Sem si kar predstavljal da sem prišel v nebesa “Excusez-moi madame, deux bonbonnieres s’il vous plait,” sem rekel, saj sem skoraj pozabil, da moram kupiti dve. Gospa je že hitela štimat, vmes me je še vprašala, če mora kako posebno zaviti, vendar ni bilo potrebno. Za nameček, mi je pa še za poskusit dala mojo najljubšo čokolado. “Quelle est votre favourite chocolat monsieur?” me je vprašala. “Chocolat noir,” in mi je že ponudila čokoladni bonbon. Se je počasi topil v mojih ustih. Božansko, perfektno, kot afrodiziak.

To bo treba še ponovit. Šel še malo po mestu, slikal, srečeval ljudje na ulici, zelo prijazni,… In se počasi odpravil v hostel. Upam lahko, da se mi ne bo vse stopilo, preden bom prišel domov.

Neuchatel je res lepo mesto, vredno ogleda; še posebej muzeji in, ja, za vse čokoladne navdušence, na glavni ulici, ki povezuje železniško postajo in Place Pury sta dve čokoladnici v razmiku 50 m. Odlične čokolade Priporočam

SLIKCE