28.4.2008 ~ Schaan - Feldkirch - Schwarzalch/St. Veit - Kranj - Škofja Loka

Zadnji dan. Gore so še vedno zasnežene, sonce bo čez nekaj časa pokukalo izza gora, nebo je jasno, brez oblačka. Ura bo vsak čas 7 zjutraj. Ob 7:30 bo še zadnji zajtrk. Kovček imam pripravljen za odhod, posteljnino pobrano,… V glavnem pripravljen sem za odhod proti Feldkirchu. Še prej pa se moram odjavit.

Odhod na postajo. Avtobus. 8:02. Schaan pošta. Prestop na drugi avtobus. Vožnja v Avstrijo - Feldkirch - železniška postaja.

Vlak pripelje ob 9:20. Imam še nekaj časa, da lahko naredim še kakšen posnetek.

9:21. Vožnja z vlakom proti Schwarzalchu. Končno bom videl, kje vse sem se peljal 1. dan. Arlberg, Tirolska. Pokrajina je res lepa. Povsod okrog so zasnežene gore, slapovi, potoki,… Innsbruck. Olimpijska skakalnica. Železniška postaja. Krajši postanek. Prispel sem v središče Tirolske. Kmalu se bom peljal po dolini reke Inn. Mesto je ogromno. Na hribu se vidi skakalnica. Tudi železniška postaja je ogromna. Večja kot v Ljubljani. Mlada dama, stara okoli 23 let, se vsede v kupe, nasproti mene in se prov prijazno nasmehne. Gre iz faxa domov.

Vožnja proti Kitzbuhlu in naprej proti Schwarzalchu. Kitzbuhel. Proga Streif. Zell am See. Vožnja v kupeju je prav prijetna. Moški, star okoli 35 let, nonstop gleda filmčke na prenosnem računalniku. Jaz se dolgočasim s slikanjem pokrajine. Nekatere slike so super, nekatere pa takoj zbrišem. Vpraša me po nemško, če se želim usesti k oknu, da bom lažje slikal. No nisem razumel, zato me je vprašal v angleščini. Odvrnil sem mu, da ni potrebno da bi se presedel.

Schwarzalch/St. Veit. Bo treba presesti na drug vlak, ki pripelje iz Salzburga. “Have a nice day!” rečem prijaznemu gospodu, ko zapuščam kupe in vlak. On mi tudi zaželi lep dan. Peron, čakanje na vlak proti Ljubljani. No, čez slabih 5 minut vlak vendarle pride na postajo in potniki, ki želimo potovati v Slovenijo, iščemo zadnja 2 vagona, da se nam ne bo treba v Villachu presedati. Potnik, star okoli 30 let se mi prov smili. Ima nešteto kovčkov, zgleda da je glasbenik. Violine, note,… Pristopim do njega, ko zlaga stvari na vagon in ga vrašam: “Can I help you?” Roke je imel polne, in še nekaj kovčkov je imel na tleh. Samo malo me je pogledal in rekel ni nič. V redu, si mislim pol se pa matraj. Vagon je bil kar poln. Mlad par iz Nemčije je brskal po vodniku Lonely planet in sta brala o Sloveniji. Sedel sem raven zraven njju in sem lahko malo špegal o čem bereta. Soča valley, Ljubljana, Bled,… Ja, očitno je Slovenija kar zanimiva dežela za popotnike .

Sonce pripeka, pogled je prečudovit, v daljavi se vidi oddajnik na Dobraču. Zasnežen. Dolina reke Drave. Bližamo se Villachu in mojega potovanja bo kmalu konec. Avstrijci pa kar posodabljajo železnico.

Villach. Zadnji krajši postanek v Avstriji, preden jo bomo zapustili sredi Karavank oz. predora. Potniki gor, dol. Največ je prišlo potnikov iz bivše Yuge.

Podrožca. Predor Karavanke. Slovenija. Moram priznati, da sem kar malo pogrešal svojo deželico na sončni strani Alp.

Jesenice. Začutil sem gorenjski zrak. še malo pa pridem v Kranj. Lesce - Bled. Nekaj turistov se bo kot kaže odpravilo na Bled. Pojejte še eno kremšnito nameso mene. Končno pridemo v Kranj. Ja, me ati in mami že čakata na postaji. Upam, da so čokolade še cele. Ja, mami ima kar solzne oči. Je srečna, ker se je vrnil njen sinek domov. Oba sta vesela, da sem prišel zdrav domov.

Škofja Loka oz. Sveti Duh. Končno doma. Sem pogrešal svojo posteljo. Čokolade se hvala bogu niso stopile. Moram prečekirat še emaile. Predvidevam, da se jih je nabralo ogromno.

97 mailov. To pa je velik.

Tako. Potovanje je zaključeno. Občutki so nepopisni. Slike bo treba pregledat in izbrat najožji izbor ter jih nest razvit. Bo treba ponovit. Švico posebi in Liechtenstein tudi. Ter še ostale države. Čokolade so odlične.

Zdaj pa lahko že odštevam do mojega naslednjega potovanja, ki bo julija v Francijo.