Sobota. 15.11.2008. Megleno in mrzlo jutro. Vožnja z avtom do železniške postaje. Ura 7:11. Vlak. Vožnja z vlakom. Relacija: Škofja Loka - Jesenice - Nova Gorica. Postaja Podbrdo. Megle ni več. Sonce že boža hribe s svojimi žarki. Na nebu je še nekaj oblakov, rahel vetrič pa se poigrava v krošnjah dreves. Vlak sopiha proti Soški dolini. 10:30. Postaja Nova Gorica.

Trg pred železniško postajo. Italijanski šolarji imajo orientacijski tek. Prestopila sva mejo. Brez potnega lista.

Odpravila sva se v center. Pekarna. Lačna sva. Prijazna prodajalka nama je pogrela v mikrovalovki štručke. Odpravila sva se proti Športnemu parku. Atleti so imeli trening. Od tu se je odprl prečudovit pogled na Sabotin in na Sveto goro.

Odločila sva se, da se povzpneva na Kostanjevico. Pot je prijetna. Malo vzpona. Veter je pihal. Sonce je prijetno sijalo. Toplo je bilo. Na vrhu se nama je odprl prečudovit pogled na Novo Gorico in Gorizio. Res lepo.

Odpravila sva se v Italijo.

Na grad, ki kraljuje nad Gorizio. Tunel pod gradom je zaprt. Tako sva se odpravila po poti v parku na grad. Listje nama je šumelo pod nogami. Obnavlajo tudi grad. V njem je razstava. 90 let konca prve svetovne vojne.

Šla sva na obzidje. Imela sva Gorizio na dlani. Polno cerkva, čeprav je bila sobota, je bilo bolj malo mestnega vrveža. Spodaj obnavljajo mestni trg. Spustila sva se v samo mestno središče. Trgovine so bile že zaprte. Sem in tja je bil odprt manjši bar ali pa restavracija. Odločila sva se, da greva še do bližnjega gradu. Vendar sva se na poti premislila, ker so naju že rahlo bolele noge, za povrhu sva bila že lačna, ter se potem odpravila nazaj v Slovenijo, v Novo Gorci. Časa nisva več imela veliko, ker sva hotela iti še v restavracijo nekaj pojest.

Prečkala sva stari mejni prehod, napravil še zadnjo sliko ter jo mahnila proti restavraciji, v samem centru mesta. Po kosilu, ki je bilo zelo dobro, sva se odpravila nazaj proti železniški postaji. Vlak je že stal na peronu. Odhod. 15:24. Odpeljali smo se proti Jesenicam. V Podbrdu sva še zadnjič ozrla sončne žarke, nato pa je vlak zapeljal v predor. Na gorenjski strani pa je bilo kot ponavadi v tem času. Oblačno. Končno smo prispeli na Jesenice. Noč. Prestopila sva na vlak za Ljubljano. 20 minut sva imela časa. 17:50. Odhod proti domu. Bila sva zelo utrujena. Čez slabo uro sva prispela v Škofjo Loko. Vožnja proti domu.

Šel sem pod tuš in nato spat. Še prej pa sem slike naložil na računalnik. Bil sem zelo utrujen. Noge so me bolele od same hoje.

Preživela sva res zelo lep dan, s soncem obsijan. Toplo je bilo. Upam, da bo takih dni, ko bova šla na izlet še veliko. Naslednji bo že kaj kmalu; decembra v Salzburg :) Upam, da bo že sneg ;)