9. dan ~ Générac, Le Pont du Gard, Nîmes, 18.7.2008

Danes me je zbudil Bernard. Dobesedno. Z zalivanjem vrta. Se je slišalo v sobo. Sonce pa eje tudi že stegovalo svoje žarke skozi polkna v sobo in na moje golo telo. Za Gabra bi bil to greh. Ura je že 9. Počasi sem se spravil s postelje. Kopalnica. Soba. Dnevna soba. Bernard je že na računalniku. Ukvarja se z eno sliko. Pravzaprav dela etiketo za golaž. Pripravil ga je v kozarec za vlaganje. Da ga bom nesel domov.

Gisèle je že lupila krompir. Za kosilo. Po kavi, ja dragi bralec, samo po kavi in nič drugega, sva se s Tino odpravila v vas. Na pošto sva nesla razglednice, kupiti sem moral še eno znamko. “Un timbre pour la carte postale s’il vous plaît. Pour l’étranger,” sem rekel poštni uslužbenki. “Pour où?” me je vprašala. “Pour la Slovénie,” sem odvrnil. Stare mame, ki so čakale v vrsti za mano so se malo spogledale, vendar so ostale tiho. Dal sem ji še ostale razglednice. Odpravial sva se naprej. Pošta je zelo majhna. Kot nekakšen mini bar.

Na trgu se je dogajalo. Tržnica. Sadje, zelenjava, obleke, cvetje,… Glavna cesta je bila zaprta. Tina je kupila banane. Srečala sva Serge-a čisto po naključju. Zjutraj se je pri njem sprožil alarm. Z Bernardom sva se odpravila pogledat, kaj je narobe. Vendar na srečo ni bilo nič. Njihov kuža je bil čisto sam doma. Žalosten, vendar hkrati tudi vesel, ko je naju zagledal. Luštkan kužek.

Sploh ga nisem opazil. Tina je kar naenkrat obstala, Serge se je delal, da se je Tina zaletela vanj; vse skupaj je bilo zelo smešno. Pozdravili smo se, izmenjali par besed, predstavil nama je svojo sestro in mamo, ki sta bili tudi na tržnici. “Bonne journée a vous deux. À bientôt!” Odpravila sva se v čokoladnico. Vendar je naju Serge posvaril, da tisto sploh ni čokoladnica. Pravzaprav je kot nekakšna slaščičarna. Le zakaj za vraga pa potem piše na vratih “Chocolaterie”???? O čokoladah ni ne duha ne sluha. Lahko kupiš kakšen rogljiček ali pa kakšno drugo sladko stvar. Midva va se pa že veselila, da bova kupila lokalno čokolado. Bo treba it v Švico spet.

Kmalu bo čas za kosilo, zato sva se odpravila počasi proti domu. Zopet sva srečala Serge-a, ponudil nama je prevoz, vendar sva se raje odločila, da se vrneva peš. Se nama nikamor ne mudi. Sonce je že kar pripekalo, veter je rahlo pihal; obetal se je zopet sončen in vroč dan. Tudi Gisèle sva srečala, ki se je vračala ravno tako domov. Potrobila nama je, midva sva jo lepo pozdravila. Kmalu sva prispela. Viki je veselo skakala okoli naju.

Po kosilu, ki je bil zelo obilen in okusen, pa smo se odpravili na ekskurzijo. Šli smo si ogledat najbolj slaven rimski akvedukt v Franciji - Le pont du Gard. Vožnja do tja me je uspavala. Vozili smo se kar nekaj časa. Je kar gneča na cesti. Danes prikolesarijo kolesarji v Nîmes. Bo cilj etape Tour de France. Središče Nîmesa je zaprto za ves promet.

Le pont du Gard

Na parkirišču smo srečali ekipo belgijske televizije, ki je pripravljala reportažo o Nîmesu in njegovih bližnjih znamenitosti. Obiskovalcev je polno. Do akvedukta lahko prideš iz obeh strani reke Gardone. Mi smo se odločili, da bomo avto parkirali na Z bregu, ter se potem peš odpravili do njega, ga prečkali si ga ogledali iz vrha ter se po isti poti vrnili nazaj do parkirišča.

Nekaj podatkov:
- dolžina: 275m
- višina: 49m
- funkcija: dobava vode v mesto ter prometna povezava (most čez Gardone)
- zgrajen v 1. stoletju po Kr.

- ima 3 etaže:

- 1. etaža: 6 vbokov, dolžina: 142m, širina: 6m, višina: 22m

- 2. etaža: 11 vbokov, dolžina: 242m, širina: 4m, višina: 20m

- 3. etaža: 35 vbokov, dolžina: 275m, širina: 3m, višina: 7m

V bližini je tudi avtokamp. Okolica je prečudovita. Ljudje se kopajo v reki. Skaćejo iz akvedukta in bližnje pečine; včasih so nekateri pogumnejši skakali prav iz vrha akvedukta. Vendar je sedaj dostop do tja zaprt. Zaradi nesreč.

Tina je izrazila željo, da bi ostala ob reki. Mi pa smo se odpravili proti mogočni arhitekturi mogočnih Rimljanov. Res veličasten pogled na pokrajino, reko, ki počasi teče pod akveduktom ter na sam akvedukt. Koliko časa so ga gradili. Res neverjetno.

Po ogledu in slikanju, smo se počasi odpravili nazaj. Poiskali smo Tino, se okrepčali z zelo dobrim sladoledom, ter se odpravili domov. Nismo šli skozi Nîmes, ker je bil zaprt in polno športnih navdušencev; priznam, da sem tudi sam velik športni navdušenec in mi je kar malo žal, da se nismo odpravili gledat kolesarske dirke. Bolj so mi zanimive gorske etape kot pa ravninske; kot je naprimer znameniti 14km vzpon na Alpe d’Huez. Peljali smo se po turistični poti. Spal sem. Tudi Tina je zaspala.

Tina se je odpravila v bazen. Gisèle je gledala Tour de France po TV-ju, Bernardu sem naložil slike na računalnik, nato pa sem se pridružil njej ob gledanju TV-ja. Še dobrih 20km je bilo do cilja. Štart etape je bil v Narbonne-ju. Z Bernardom sta se zopet kregala po kateri poti bodo prispeli v Nîmes.

Po razburljivem finišu Toura, smo se odpravili v mesto. Vendar ne v center ampak na obrobje v supermarket. Nakupovanje. Trgovski center je večji kot Citypark v Ljubljani. Svet v malem oziroma Afrika in Evropa v malem. Zakaj? Ker tu srečaš ogromno ljudi; priseljenci iz Afrike, domačini, turisti iz drugih koncev Evrope; ter različnih pripadnikov verstev.

Pastis. Odločil sem se, da ga bom kupil. Ga bom nesel domov. Bernard mi je svetoval, katerega naj kupim. Gotovine nisem imel s sabo. Bom pa plačal s kartico. Vendar je na blagajni Gisèle ugotovila, da to ne bo šlo, ker nimamtaprave kartice. Plačala sta mi potem onadva, jaz pa sem potem šel na bankomat; prvi bankomat je bil v okvari; na drugem pa mi ni uspelo dvigniti denarja, ker banka ni pooblaščena za transakcijo. Zmenili smo se, da bom šel na bankomat doma. Po nakupu pa smo se odpravili iskat Stephanie. Spoznal sem tudi njeno prijateljico, ki se je peljala z nami; bila je bolj tiho, plašna …

Steph smo odložili v vasi, mi pa smo se odpravili domov. Vmes sem skočil še na bankomat. Ko smo prispeli, je bila miza že pripravljena. Večerja je bila izvrstna. Gisèle bi kar s sabo odmov odpeljal, da bi še pri nas kuhala. Je odlična kuharica.

Romain je odšel. Ludivigne je odšla v svojo sobo. Bilo je že pozno. Ljubezenske težavice. Csaj tako je namignil Bernard. Opazovali smo zvezde na nebu, ter se kaj kmalu odpravili spat. S Tino sva potem še malo debatirala. Nato pa sva zaspala….